Kako se državi izklopi internet in ali je to mogoče storiti tudi v Sloveniji?

Ob zadnjem valu množičnih in nasilnih protestov v Iranu so oblasti v državi ugasnile internet ter državljanom onemogočile povezovanje na svetovni splet. Blokada interneta po navedbah organizacije NetBlocks, ki spremlja morebitne blokade interneta po svetu, je trajala 18 dni. Vladajoči so sedaj delno omogočili dostop do spleta ob močni filtraciji.

Ukrep ni nov. Po njem pogosto posegajo razni avtokratski voditelji, še posebej ob volitvah ali nemirih. A kako se v neki državi sploh "izklopi internet"?

Na nacionalnem odzivnem centru SI-CERT so pojasnili, da obstaja več tehničnih izvedb blokade interneta. Od preprostega izklopa kabla na fizičnem nivoju do kompleksnega prestrezanja vsebine komunikacije na aplikacijskem nivoju. "Najbolj enostavno se taka blokada izvede na omrežnem nivoju, tako da se zmanipulira mehanizme usmerjanja prometa," so dejali.

Kot pojasnjujejo, bi to pomenilo, da IP naslovi uporabnikov, ki določajo številko naprave v internetnem omrežju, niso več vidni iz preostanka sveta. "Naprave so sicer še vedno vklopljene in imajo svoje IP naslove, vendar pa so odrezane od globalnega interneta. IP naslovi obstajajo, vendar jih od zunaj nihče ne more najti," so opisali mehanizem na SI-CERT. Po ugotovitvah ameriškega tehnološkega podjetja Cloudflare se je prav to zgodilo v Iranu.

Da je izklop interneta mogoč na več načinov, pritrjujejo tudi v inštitutu Danes je nov dan, ki se ukvarja z vprašanjem interneta in njegovega stika z demokracijo. Ob tem so izpostavili vlogo t. i. routerjev oziroma vmesnih naprav, ki usmerjajo promet v komunikaciji med napravami. "Če katerakoli od naprav v verigi ne opravlja svojega dela, je internet izklopljen," pojasnjujejo. Ko torej domači "WiFi router" izklopite iz elektrike, se naprave prek njega ne morejo povezati na internet. "Če tak 'router' izklopi ponudnik interneta, ta ne bo deloval nobenemu od njihovih uporabnikov," so še dodali.

Ob tem so poudarili, da popoln izklop naprav ni edini način za omejevanje dostopa do spleta. Ponudniki po besedah inštituta lahko blokirajo specifične domene, IP naslove ali pa vsebino paketkov, ki se pošiljajo po omrežju. Ker pa je za učinkovito izklapljanje interneta potreben širok nabor prijemov, državam za restrikcije na tem področju ni treba nujno popolnoma preprečiti vseh tehnoloških rešitev. "Dovolj je, da država zagrozi z groznimi kaznimi za vse, ki bodo prepoved rabe interneta kršili," pravijo v Danes je nov dan.

Ko vse drugo zataji, imamo noge in USB ključke

Tako kot imajo države na mizi več možnosti za blokado interneta, imajo državljani tudi več načinov, da jo zaobidejo. Na SI-CERT pravijo, da bi bilo prej opisano blokado s "skrivanjem" IP naslovov na ravni celotne države težko zaobiti. Izognili bi se ji le s povezavo po neodvisnem omrežju prek satelitskega interneta, ki ga sicer lahko prav tako onemogočijo z blokiranjem signala, ali prek ponudnika, ki ne izvaja blokade.

Na inštitutu Danes je nov dan poudarjajo, da ljudje do interneta dostopajo takrat, ko želijo kaj doseči. Med možnimi obvodi naštevajo aplikacije, ki omogočajo komunikacijo brez splošno dostopnega interneta, pa lokalne internete, ki delujejo v mestu ali mestni četrti, in pošiljanje sporočil prek Bluetootha ali lokalnih WiFi povezav. "Ko vse drugo zataji, imamo še vedno na voljo svoje lastne noge in USB ključke, ki jih prenašamo z ene lokacije na drugo. Lahko potegnemo lastne žice ali pa ustvarimo omrežja s svojimi WiFi routerji," so še našteli.

Pa se lahko blokada interneta zgodi tudi v Sloveniji? Na SI-CERT pravijo, da bi jo izvedli težje kot v Iranu, saj naše omrežje ni tako centralizirano kot iransko. Blokado bi morali namreč hkrati izvajati vsi operaterji, ki delujejo na območju Slovenije. Tudi na inštitutu Danes je nov dan pritrjujejo, da je v praksi to težko izvedljivo, a kljub temu ni nemogoče.

Imamo zakon, ki delni izklop v izrednih razmerah omogoča

Pri tem pa opozarjajo, da zakonska podlaga za izklapljanje interneta v skrajnih izjemnih razmerah obstaja tako na ravni EU kot Slovenije. Pri nas izpostavljajo 125. člen veljavnega zakona o elektronskih komunikacijah. Ta najprej določa, da morajo operaterji v stanju ogroženosti prednostno zagotavljati delovanje tistih delov omrežja, ki so nujni za sisteme varnosti države, komunikacije v sili in za podporo kritični infrastrukturi. Operaterji morajo, skladno s tem členom zakona, komunikacijam prej naštetih sektorjev zagotoviti prednost in tako prilagoditi tudi omrežje.

"V stanjih ogroženosti lahko operaterji omogočijo delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali prekinejo delovanje preostalega komunikacijskega prometa v takšnem obsegu in toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo," še piše v 125. členu.

Skupino uporabnikov, ki ima v omrežjih prednost, ter ukrepe, omejitve in prekinitve delovanja v posebnih okoliščinah določi vlada s sklepom. Zakon še določa, da morata biti obseg in trajanje sprejetih ukrepov tolikšna, kolikor je to nujno potrebno za odpravo okoliščin.